Gasilci Pirana so navezovali stike z drugimi gasilskimi društvi, med njimi le ta 1968 z gasilskim društvom Lipnica (Leibnitz, Avstrija). Prijateljski stiki med obema društvoma se poglabljajo z medsebojnimi obiski in udeležbo na raznih slovesnostih.

Na začetku -morda popolnoma naključno -je prišlo do večkratnega srečanja gasilcev našega društva z gasilci iz Višnje gore. Duhovno oporo tem srečanjem, ki so za obe društvi postajala vse pomembnejša, so dajali takratni predsednik in sedanji častni predsednik Gasilskega društva Piran Anton Poropat, tajnik Gasilskega društva Piran

Ivan Vlahovič ter predsednik in tajnik Gasilskega društva Višnja gora Franc Dremelj in Jože Gros ter Lojze Ljubič, predsednik občinske gasilske zveze Grosuplje, kamor je organizacijsko spadalo Gasilsko društvo Višnja gora. Končno je dozorel sklep, da se društvi pobratita. Misel o tem so podpirale vse strukture piranske in grosupeljske občine. Leta 1979 se je želja uresničila. Listina o pobratenju, napisana v slovenskem in italijanskem jeziku, je bila podpisana ob veliki slovesnosti 8. junija v Višnji gori in 12. oktobra v Piranu. Pri podpisu so bili navzoči dlani obeh društev, delegati raznih družbenopolitičnih forumov grosupeljske in piranske občine, delegat Med občinske gasilske zveze lzola Koper Piran, Gasilske zveze Grosuplje in drugi. Vsebina listine je nadvse zanimiva, zato jo tudi v celoti navajamo:

»Izpolnjujoč odločitve in želje članov in odločitve organov naših gasilskih društev, da nadaljujemo sodelovanje, negujemo in krepimo bratstvo in edinstvo med člani in organizacijami Gasilskega društva Piran in Gasilskega društva Višnja gora, midva podpisana Poropat Anton, predsednik GD Piran in Dremelj Franc, predsednik GD Višnja gora, s svojima podpisoma na listini potrjujeva, da sta se naši gasilski društvi pobratili in izdajava LISTINO O POBRATENJU GASILSKEGA DRUŠTVA PIRAN IN GASILSKEGA DRUSTVA VISNJA GORA. S pobratenjem izražamo željo in voljo gasilcev in gasilskih organizacij naših društev, da vsestransko in trajno sodelujemo v vseh zadevah zaščite pred požari in v vseh drugih oblikah družbenopolitičnega delovanja za organizacijsko in strokovno operativno krepitev pri pospeševanju zaščite pred požari v gasilskih organizacijah in enotah, da negujemo in utrjujemo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, skovano v narodnoosvobodilnem boju in v po vojni graditvi skupne domovine samoupravne socialistične federativne republike Jugoslavije. Ta listina kot simbol pobratenja predstavlja akt trajnega in vsestranskega sodelovanja Gasilskega društva Piran in Gasilskega društva Višnja gora.«

Namen pobratenja torej ni bila le izmenjava mnenj in izkušenj na gasilskem področju, ampak tudi poglabljanje in plemenitenj osebnih stikov med člani ter moralna in materialna pomoč so-bratskemu društvu, če to narekuje izjemen položaj. Pri gradnji novega višnjegorskega gasilskega doma so sodelovati tudi člani našega društva in opravili nekaj nad 1025 delovnih ur. V trajni spomin na pobratenje so piranski gasilci pred novim gasilskim domom v Višnji gori postavili spomenik iz istrskega kamna. Na kamen je pripeto sidro in v kamen vklesano besedilo:«Gasilsko društvo Piran in Višnja gora sta pobrateni od leta 1979«. Obe društvi sta pred reti skupaj v Piranu priredili javno tombolo, katere izkupiček je bil namenjen predvsem za delno kritje stroškov gradnje gasilskega doma v Višnji gori.

Znano je, da se gasilci odlikujejo po skromnosti, zato ostane marsikatero humano dejanje, ki je včasih celo življenju nevarno, ne zabeleženo, sčasoma pa seveda zbeži tudi iz ljudskega spomina. Tudi marsikatero pogumno dejanje piranskih gasilcev je utonilo v pozabo, zato naj navedemo vsaj dva primera iz novejšega obdobja.

Takratni gasilski poveljnik Marjan Švagelj st. je leta 1973 rešil smrti tri otroke in njihovo mater,pri tem pa je tvegal lastno življenje. Gasilska zveza Slovenije ga je zato junaško dejanje odlikovala z visokim gasilskim odlikovanjem, z gasilsko plamenico 1. stopnje.