V teh zapiskih še nismo podrobno razčlenili delovanja stalne dežurne gasilske službe pri našem društvu. Ta je z izjemo manjših časovnih presledkov delovala ves čas od nastanka društva. Dežurno službo so opravljali bodisi poklicni gasilci bodisi gasilci prostovoljci. Njih število se je spreminjalo, in sicer od enega do dveh gasilcev v izmeni. Posebej moramo omeniti izjemen primer gasilske dežurne službe poklicnega gasilca in hkrati našega člana Branka Kroga, ki je v letih 1966-1970 opravljal to dolžnost dobesedno noč in dan. Stanoval je v stavbi gasilskega doma v Piranu. V primeru, da je odšel na požarno intervencijo ali kam drugam, je službo obveščanja prevzela njegova žena.

Naloga dežurnega gasilca je mnogotera. Najvažnejše je prav gotovo obveščanje o požaru, elementarni ali drugi nevarnosti, skrb za vozni park in drugo opremo. Dalje spada sem opravljanje vozniške intervencijske dejavnosti, sodelovanje ali celo prevzem vodstva pri požarni akciji, zlasti de je ta oseba istočasno član društva ali morda celo poveljnik oziroma njegov namestnik.

Mnogi gasilci -prostovoljci so se sčasoma odločili za poklicno opravljanje gasilske dejavnosti. Zanimiva je izjava bivšega tajnika društva Franca Debeljaka, ki je v pogovoru z vodilno obalno gasilsko strukturo pred leti povedal tole: »Prostovoljno gasilsko društvo Piran je fakulteta za vstop med poklicne gasilce ». Naj ta stavek zveni tako ali drugače, dejstvo je, da se je do sedaj 24 naših članov odločilo za poklic gasilca. Naj omenimo vsaj tiste, ki so bili naši člani in so istočasno opravljali redno dežurno službo v društvenih prostorih. To so bili: Albin Vovk, Stanko Čendak, Alojz Leban, Milan Matovina, Franko Peric, Damir Skudar, Pavle Steklasa, Dušan Košir, Egon Plahuta, Danilo Filipčič, Ivan Komar, Anton Bernedič in že prej omenjeni Branko Krog. Seznam obsega le obdobje 1953-1988, in to ob upoštevanju fluktuacije izvajalcev.

Zgoraj omenjena dejavnost pa bo zamrla še v tem letu, kajti člani gasilske brigade Koper se stacionirajo v lucijski marini. Čas bo pokazal, ali je bil ukrep pravilen. Enajst naših članov, poklicnih gasilcev, se je od 1952 leta dalje vzporedno zaposlilo na območju Obale. To so bili: Gabro Štefanec, Nikola Cindrič, Ivan Ressman, Karlo Čendak, Marko Živkovič,Franc Kranjc, Franc Novak, Franc Murgec, Dragan Djurić, Ivan Petek in Marjan Pirec.

Gasilsko društvo Piran je nadaljevalo s tradicijo proslavljanja obletnic svoje ustanovitve. Naj jih navedemo nekaj: že omenjena 60. obletnica, 70. obletnica 1958. leta, 80. obletnica 1968. Leta in 1978. leta 90. obletnica.

Vemo, da ljudje cenijo gasilce po številu opravljenih akcij in po njihovi učinkovitosti, ki se kaže v zaščiti pred nevarnostjo ali v preprečevanju širjenja požara, elementarnih nesreč in podobno. Zaradi pomanjkanja podatkov nam je izredno težko predstaviti to dejavnost za ves čas delovanja gasilskega društva Piran, predstavili pa smo obdobje po letu 1962 (intervencije).